»Svet je skrivnosten kraj, če ga gledamo skozi oči živali ... Ia, sivi osel z melanholičnimi očmi, na svoji življenjski poti srečuje dobre in slabe ljudi, doživlja veselje in bolečino ter stoično prenaša, kako usoda njegovo srečo naključno spreminja v nesrečo, obup pa v nepričakovano blaženost. A niti za trenutek ne izgubi svoje nedolžnosti.«

»Računsko sodišče je poslalo tisto, kar ima, in vidimo, da nima nič. Skratka, nakladanje, pihanje v balonček, ki se lahko še napihuje, a ne bo počil.«

»Čakajte, čakajte. Dragi naši, kam drvimo?«

»Zgodba govori o ljubezni med Ivanko in Bogomilom, o usodnih zapletih, zmotah in srečnem razpletu.«

»Vsebina bi morala biti, kaj se dogaja z reformami, kaj se bo zgodilo sredi stavkovnega vala, kaj bo, ko bodo kmetje s traktorji prišli v Ljubljano. Vsebine pa preprosto ni, politika sporočanja je postala popolnoma prazna.«

»Končno je na enem mestu zbrano, kaj je šlo narobe in kdo je navsezadnje odgovoren, da se je to zgodilo.«

»Rok trpi zaradi izgube spomina, kar mu je izbrisalo nedavne dogodke v njegovem življenju. Pri iskanju stikov se vrne v svoj domači kraj, kjer izve, da gre njegov brat po isti napačni poti kot on.«

»Celotna interpelacija je zelo korektno napisana, povzema dosje besed ministra Počivalška. Počivalšek si je to interpelacijo pisal sam z vsakodnevnimi njegovimi izjavami.«

»Memoria je predstava o spominu in njegovi izgubi. Je raziskovanje časa, saj se le ti, ki zaznavamo čas, spominjamo. Je raziskovanje imaginacije, saj je spomin nemogoč brez nje, naš spomin pa sta čas in izkušnja, ujeta v podobi. Memoria je potop v vizionarsko zavest in reafirmacija izkušanja, iz katerega izhajamo in v katerega se vračamo.«

»Kajti, žal je 98 odstotkov informacij res popolnoma nepotrebnih.«